Intervju ob dnevu žena: Hana Shaar – pionirka arabske kulinarike v Ljubljani

Dan žena je priložnost, da počastimo pogum, dosežke in neprecenljiv vpliv žensk v družbi ter se zavemo pomembnosti enakopravnosti med spoloma. Ob tej priložnosti izpostavljamo zgodbo Hane Shaar, soustanoviteljice in lastnice restavracije Abi Falafel – prve arabske v Ljubljani, ki jo najdete tudi na Woltu. Njena podjetniška pot je dokaz, da se z ljubeznijo do hrane, trdim delom in vztrajnostjo lahko premikajo meje.

Hana Shaar, 42-letna podjetnica, je po mami Slovenka in po očetu Palestinka. Čeprav je po izobrazbi inženirka, jo je strast do kulinarike popeljala v svet gostinstva. Že 21 let se ukvarja s prodajo tradicionalne palestinske jedi – falafla. Skupaj z očetom Abderjem sta se v posel podala brez formalnega gostinskega znanja, a z ogromno ljubezni do kuhanja in dobre hrane. S trdim delom in nepopustljivo predanostjo sta orala ledino in predstavila Ljubljani okuse Bližnjega vzhoda.

Ob dnevu žena smo z njo poklepetali o njenem pogledu na ta dan, začetkih Abi Falafla, povezanosti z gosti in izzivih gostinstva.

Osmi marec je mednarodni dan žena. Kaj vam ta dan osebno pomeni in kako ga doživljate kot podjetnica in gostinka?

Vesela sem, da imam kot ženska svobodo in vse pravice. Zavedam se, da smo vse ženske, ki se lahko o vsem odločamo same, privilegirane. Ponosna sem, da sem kot ženska ustanoviteljica in lastnica ene izmed ikon ljubljanske gostinske scene, prav tako pa sem ponosna tudi na vse kolegice z uspešnimi restavracijami pri nas.

Abi Falafel je prva arabska restavracija v Ljubljani. Kako ste doživljali svoje začetke in kako so Ljubljančani sprejeli vašo kuhinjo?

Pred več kot 20 leti je bila ponudba ulične hrane precej skopa. Za falafel nihče niti slišal ni. Orali smo ledino. Bilo je težko in še zdaj ne razumem, od kod smo črpali toliko moči, da smo danes to, kar smo. Falafel smo trmasto predstavljali ob vsaki priložnosti – na raznih festivalih, dogodkih, dobrodelnih dogodkih, srečelovih, oddajah, oglasih … Izkoristili smo vse priložnosti, da smo ljudi "zasvojili" s tem slastnim polpetkom. ;)

Vemo, da ste se v študentskih letih radi udeleževali festivalov v Ljubljani. Kako so vas ta doživetja oblikovala in vplivala na vašo poslovno pot?

Na splošno je moje življenje pestro, barvito in veselo. Starša sta naju s sestro vzgajala v dveh kulturah, z odprto glavo. Še danes sta oba neumorna žurerja. Vse te izkušnje so pripomogle k temu, da sem posel razvijala v slogu "vse se da, če se hoče"!

Vaša restavracija ni le prostor za hrano, temveč tudi prostor za druženje in povezovanje z gosti. Kako pomemben se vam zdi ta osebni stik v današnjem času?

Povezovanje z gosti mora za gostinca biti pomembna stvar. Ni dovolj, da ponujaš kakovostno hrano. Moraš imeti tudi veselje do gostiteljstva. Zelo sem vesela, ko v lokalu srečam stalne goste, ki jih videvam že 20 let. Včasih se z nekaterimi kar objamemo, gremo na kavo ... Spominjam se časov, ko sem sama tudi stregla gostom in jim pripravljala hrano. Kakšno veselje je, ko je nekdo vesel zaradi dobrega kosila. Največja pohvala. 

Avtentična arabska hrana je vaše poslanstvo. Kaj vas najbolj navdihuje pri pripravi jedi in katere sestavine so za vas nepogrešljive?

Navdihujejo me palestinske korenine. Ljubezen do dobre hrane sta mi predala starša. Nujno je, da uporabljamo tradicionalne sestavine, kar sicer otežuje nabavo in zvišuje stroške, a je za nas ključnega pomena.

Wolt povezuje gostince in goste na sodoben način. Kakšen je vaš pogled na dostavo hrane in kako je Wolt vplival na vaše poslovanje?

Ideja za dostavo hrane je odlična. Res je praktična ter enostavna rešitev. Wolt nam omogoča, da dosežemo tudi goste, ki se v določenem trenutku ne morejo oglasiti v naši restavraciji. S tem širimo bazo strank in ohranjamo stik z rednimi obiskovalci, tudi ko jim čas ali druge okoliščine ne dopuščajo obiska. Hkrati pa lahko gostje uživajo v naših dobrotah kar v udobju svojega doma. Sicer pa menim, da obisk restavracije prinaša posebno doživetje in prednosti predvsem na področju kakovosti hrane in osebnega stika.

Kaj bi svetovali mladim ženskam, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti v gostinstvu?

Uspešno gostinstvo je lepa zgodba. Pošteno povem, da nam je uspelo, ker je sodelovala vsa družina. V tem nikakor nisem bila sama. Danes je z menoj moj mož Janez, ki se je odločil pravniški poklic zamenjati za gostinskega. Ker imava dva sinova, si ne predstavljam, kako bi mi brez podpore družine uspevalo voditi lokal, ki je odprt vse dni v letu.

Kaj pa Hana v prostem času? S čim se najraje sprošča in kako si napolni baterije? Morda kakšen poseben konjiček?

V prostem času se rada družim. Moja strast pa je tarok.

Fotograf: Erik Koletnik & Wolt Slovenija arhiv